21. in 24. teden nosečnosti sta v drugem tromesečju nosečnosti. To je tudi čas za ultrazvočno morfologijo (med 20. in 22. tednom nosečnosti).
21. TEDEN NOSEČNOSTI
BIP (prečni presek čez glavico): 39 mm
HC (obseg glavice): 143 mm
AC (obseg trebuha): 111 mm
FL (dolžina stegnenice): 34 mm
Foot (dolžina stopala): 35 mm
22. TEDEN NOSEČNOSTI
BIP (prečni presek čez glavico): 39 mm
HC (obseg glavice): 143 mm
AC (obseg trebuha): 111 mm
FL (dolžina stegnenice): 34 mm
Foot (dolžina stopala): 35 mm
23. TEDEN NOSEČNOSTI
BIP (prečni presek čez glavico): 39 mm
HC (obseg glavice): 143 mm
AC (obseg trebuha): 111 mm
FL (dolžina stegnenice): 34 mm
Foot (dolžina stopala): 35 mm
24. TEDEN NOSEČNOSTI
BIP (prečni presek čez glavico): 39mm
HC (obseg glavice): 143 mm
AC (obseg trebuha): 111 mm
FL (dolžina stegnenice): 34 mm
Foot (dolžina stopala): 35 mm
UZ-PREISKAVA V DRUGEM TROMESEČJU NOSEČNOSTI
Opravljamo jo med 20. in 22. tednom gestacije. Pri tej ultrazvočni preiskavi napravimo:
- oceno plodove rasti in gestacijsko starost;morfološki pregled organov;
- pregled posteljice, popkovnice in plodovnice;
- meritev dolžine materničnega vratu.
Oglejte si še 3D-slike ploda.
1. Ocena plodove rasti in gestacijske starosti
Plodovo gestacijsko starost preverjamo oz. jo določimo s pomočjo meritev posameznih delov plodovega telesa. Merimo prečni presek glavice, obseg glavice, obseg trebuha in dolžino stegnenice.
Slika 1: Merjenje prečnega preseka in obsega glavice je potrebno v točno določeni prečni ravnini, kjer vidimo sredinsko črto glavice (sredina obeh možganskih hemisfer- podvojitev možganskih ovojnic). Prečni prerez glavice merimo od zunanjega roba bližnje do notranjega roba bolj oddaljene temenske kosti, v najširšem delu, pravokotno na sredinsko črto. Obseg glavice merimo v isti ravnini po zunanjem robu kosti. V tem času še lahko z merjenjem potrdimo termin poroda ali pa ga popravimo glede na velikost glavice.
Slika 2: Obseg trebuha merimo v prečnem preseku v višini želodca in popkovnične vene, kjer le-ta vstopa v jetra. Najlažje si to ravnini prikažemo tako, da si najprej vzdolžno prikažemo hrbtenico, nato pa sondo obrnemo za 90°, da dobimo krožno obliko trebuha.
Slika 3: Dolžino stegnenice (femur) merimo med obema končnima sredinskima točkama metafize kosti. Meritev je ustrezna, če je kot med stegnenico in vodoravno črto sonde manjši od 30°.Če je stegnenica prekratka (2 do 3 SD pod srednjo vrednost za gestacijo), merimo še ostale kosti nog in rok.
Slika 4: Na sliki sta prikazani obe kosti goleni. Spredaj je nekoliko debelejša golenica (tibia), zadaj in lateralno pa nekoliko tanjša mečnica (fibula). Meritve primerjamo s krivuljami rasti za posamezno kost.
Na vrh
2. Morfološki pregled organov
Slika 5: UZ-oceno glavice naredimo v treh ravninah. V transtalamični ravnini, ker merimo tudi prečni presek glavice in obseg glavice, vidimo obe jedri talamusa, kavum septi pelucidi in falks.
Slika 6: V transventrikularni ravnini merimo velikost zadnjega in prednjega roga stranskega prekata (ventrikel posterior in anterior), ki sta povečana pri ventrikulomegaliji (>10 mm). V tej ravnini opazujemo tudi horoidni pleksus in morebitne ciste v njem.
Slika 7: V transcerebelarni ravnini merimo strukture v zadnji lobanjski kotanji – polobli malih možganov (cerebelum), vermis in cisterno magno. Transcerebelarno razdaljo merimo od zunanjih robov obeh polobel. Ta razdalja v milimetrih je v tem času sorazmerna s plodovo gestacijsko starostjo.
Slika 8: Slika prikazuje prečni presek skozi orbiti. Razdalja med očnicama je enaka premeru očnice. Če sta očnici bolj skupaj kot je njun premer, govorimo o hipotelorizmu, če pa sta bolj narazen kot premer očnice, govorimo o hipertelorizmu.
Slika 9: V sagitalni (sredinjski) ravnini prikazujemo profil obraza. Konica nosu, zgornja in spodnja ustnica ter bradica so v isti ravnini. Izmerimo lahko tudi nosno kost.
Slika 10: Hrbtenico si prikažemo v parasagitalnih (na sliki), prečnih in koronarnih ravninah (po celotni dolžini hrbtenice).
Slika 11: V sagitalni ravnini si prikažemo trebušno prepono, ki razmejuje prsno in trebušno votlino.
Slika 12: Na prečnem preseku čez prsni koš ocenimo velikost in položaj srca ter njegovo strukturo. Slika prikazuje presek čez štiri votline v srcu, vidimo dva preddvora (atrija) in dva prekata (ventrikla) ter dve zaklopki med predvorom in prekatom. V nekoliko višji prečni ravnini prsnega koša si prikažemo še izstopišča in križanje obeh velikih žil; aorte iz levega prekata in pljučne arterije iz desnega prekata.
Slika 13: Prečni presek čez trebuh v nivoju ledvic. Na sredinskem delu slike vidimo hrbtenico s tremi osifikacijskimi jedri, levo in desno ob njej pa so normalna ledvica. Na prečnem preseku v nekoliko višji ravnini najdemo želodec (glej sliko pri merjenju obsega trebuha).
Slika 14: Slika prikazuje sečni mehur. Med ultrazvočnim pregledom lahko opazujemo tudi praznjenje mehurja. Pod mehurjem je spolovilo ženskega spola.
Pri pregledu zgornjih udov si prikažemo nadlaht, obe kosti podlahtnice in dlan levo in desno. Pri pregledu spodnjih udov si obojestransko prikažemo stegnenico, obe kosti goleni in podplat.
Na vrh
3. Pregled posteljice, popkovnice in plodovnice
Slika 15: Slika prikazuje prečni presek čez trebuh nekoliko pod nivojem želodca. Vidimo vstopišče popkovnice z žilami v trebušno votlino. Sprednjo trebušno steno opazujemo tudi v sagitalni ravnini.
Slika 16: Slika prikazuje posteljico (levo) in vstopišče popkovnice v posteljico z barvnim Dopplerjem. V tem obdobju je debelina posteljice v milimetrih enaka tednom gestacije.
Slika 17: Popkovnica v prečnem prerezu. Vidimo dve arteriji (manjši žili) in eno veno (večja žila). Krvne žile obdaja in jih ščiti želatinasta snov, imenovana Wartonova žolica. Oksigenirana kri teče po veni v plod in se po arteriji vrača v materin krvni obtok.
Na vrh
4. Pregled materničnega vratu
Slika 18: Dolžino materničnega vratu merimo od notranjega materničnega ustja (NMU) do zunanjega materničnega ustja (ZMU), vmes si prikažemo celotno dolžino materničnega vratu s cervikalnim kanalom. Ocenimo morebitno razprtost NMU in oddaljenost NMU do posteljice. S temi podatki ocenimo lego posteljice in verjetnost za prezgodnji porod.
Na vrh
3D-slike ploda
Slika 19: Deklica je prstke desne roke usmerila proti svojemu spolovilu v obliki žemljice. Levo stegno je prikazano v preseku.
Slika 20: Plodek je težak okoli pol kilograma. Njegovi gibi so vedno bolj močni. Nogice pogosto stegne po celotni dolžini trupa, tako da podplati segajo preko glavice, koleno pa je naslonjeno na obraz.
Slika 21: Noge so lahko tudi pokrčene v stegnu in kolenu (obrambni položaj). Kot med podplatom in golenjo je pravi, tonus spodnjih okončin je dober (najboljša ocena tonusa je med gibanjem); to je dokaz za normalen nevrološki razvoj.
Slika 22: Na 3D-sliki imamo občutek, da je plodovnice malo in da je plod stisnjen v maternični votlini. Normalno količino plodovnice izmerimo subjektivno ali objektivno z merjenjem najglobjih žepov v štirih kvadrantih trebuha. V teh tednih je normalno, da je plodovnice več, kot zaseda volumen ploda. Plod se lahko nemoteno obrača v vse smeri.
Slika 23: 3D-pogled na levo uho. Ocenjujemo obliko in položaj ušesa.
Slika 24: 3D-pogled na lepo oblikovan obraz, ki ima vse več podkožnega maščevja. Koža ni več tako prosojna, postaja vse bolj rdeča, prekrita je s lanugom. Vidne so lepo razvite ustnice, nosnici in veki. Taka 3D-slika nam prikazuje več informacij na površini obraza kot več 2D-prerezov.
Slika 25: Še prijazen nasmeh, če že ne pogled iz maternice do naslednjič …
Na vrh